Zeliščar logo

Zeliščna kmetija pod Hrelenom

Vinska rutica

Znanstveno ime: Ruta graveolens

 

Opis

Vinska rutica je zimzelen, delno olesenel, dišeč polgrm, visok do 80 cm. Njeni listi so mesnati, pikčasti, modrozeleni, podolgovati in do 15 cm dolgi. Cvetovi so rumeni in veliki do 12 mm. Plod je majhen rjav strok.

Izvor in razširjenost

Domače rastišče vinske rutice je južna Evropa, zlasti Balkanski polotok.

Uporaba

Botanik Pedanij Dioskorid je že v antiki opisal uporabo rutice v kombinaciji z oleandrom kot zdravilo proti kačjim ugrizom. Rimski zgodovinar Plinij je rutico opisal kot učinkovito sredstvo za spodbujanje splava. V srednjeveškem zdravstvenem besedilu Tacuinum Sanitatis je routa omenjena kot zelišče, ki izboljšuje vid in lajša napenjanje. Vinska rutica raste na vrtovih in je priljubljena zaradi odpornosti na vročino in pogoje v tleh.
 

Kljub možnostim kulinarične uporabe se zaradi njenega grenkega okusa le redko uporablja. V preteklosti je bila rutica v kuhinji bolj razširjena kot zdaj. V Etiopiji je uporaba v kuhinji najbolj razširjena. Tam jo postrežejo z berberom, posebno mešanico začimb, in jo pred pitjem pogosto za kratek čas namočijo v kavo. 
 

Pri nas in v naši okolici se uporablja za pripravo pijač z značilnim okusom, iz nje pa se proizvajajo tudi številna piva. V Indiji se rutica uporablja kot dišava okoli vrtov in hiš za odganjanje kač, podobno pa očitno deluje tudi proti mačkam.

Omejitve

Vinska rutica je mutagena in hepatotoksična ter je lahko v velikih količinah zelo škodljiva (zastrupitve so bile smrtne). Vinske rutice se ne sme uporabljati v nosečnosti.

Tradicionalna uporaba

Posušeno socvetje ali sam list, ki se nabira od maja do junija in se lahko pripravi kot čaj, macerat ali tinktura. Odmerek je 1-3 krat na dan  5 gramov posušenih cvetov na pol litra vode. 

Tinktura se daje v količini 20-30 kapljic 2-3-krat na dan. Priporočljivo pa je jemati v kombinaciji z  kostanjem, glogom, pelinom, žafraniko ali ognjičem. 

Gojenje

Na Slovenskem je mogoče zelišče vzgojiti iz majhnega semena. Najbolje raste na toplem rastišču, najraje ima lahka, prepustna tla z dovolj kalcija in je odporna proti zmrzali.