Znanstveno ime: Artemisia absinthium

Opis

Pelin je trajno zelišče z vlaknatimi koreninami. Steblo je ravno, razvejano, žlebasto, bogato olistano, spodnji del stebla je srebrnozelen in visok približno 0,5-1,2 m (včasih zraste tudi do 1,5 m!). Listi so pernato spiralno razporejeni, srebrnozeleni,

izmenični, zgoraj sivozeleni, spodaj belkasti, pokriti z belkastimi dlačicami. Prizemni listi so manjši, do 10 cm dolgi, dolgoprstni, 3-krat pernato deljeni, zgornji listi so enostavni ali 2-krat pernato deljeni. Cvetovi so rumeni, cevaste ali kroglaste oblike in se razširijo v bogato razvejano socvetje s premerom 3-4 mm. Cveti od julija do oktobra, oprašujejo jo žuželke.

Izvor in razširjenost

Pelin je doma v zmernem podnebju v Evropi, Aziji in Mali Aziji, Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Najdemo ga ob cestah, nasipih, smetiščih, na robovih travnikov, polj in gozdov, na skalnatih pobočjih in na neobdelanih, suhih mestih.
Danes ga gojijo skoraj po vsej Evropi do zahodne Himalaje in južne Sibirije, pa tudi v Severni in Južni Ameriki.

Uporaba

Ena najstarejših uporab pelina je priprava alkoholnega izvlečka iz zelišča, absinta, ali za aromatiziranje drugih žganih pijač ali vin, vključno z grenkimi tinkturami, vermutom ali pelinkovcem (pijača južnih in vzhodnih Slovanov). Že v antiki so v svojih spisih poročali o uporabi pelina kot želodčnega zdravila. V srednjem veku so pelin uporabljali za aromatiziranje medice, v Maroku so ga pili kot čaj, v sodobni Angliji pa so pelin včasih uporabljali kot nadomestek za hmelj pri proizvodnji piva. V drugih virih so navedene druge uporabe pelina kot odlične začimbe.

Sveži listi pelina se običajno uporabljajo kot začimba v jedeh s pečenim ali kuhanim mastnim mesom, s čimer prispevajo k aromi in okusu, pomagajo pa tudi pri prebavi.

V farmaciji in ljudskem zdravilstvu se že več sto let uporablja le notranja alkoholna raztopina pelina kot grenko prebavno in želodčno sredstvo za pospeševanje prebave, pri pomanjkanju apetita, žolčnih kolikah, želodčnih krčih ter proti flegmi in menstrualnim bolečinam. Izvleček poveča izločanje želodčnih in žolčnih sokov ter zavira krče. 

Gojenje

Pelin dobro raste na suhih tleh, po možnosti apnenčastih. Gojimo ga lahko na neposrednem soncu v zmerno z dušikom bogatih tleh. Razmnožujemo ga lahko s cvetočimi potaknjenci, pripravljenimi spomladi ali jeseni v zmernem podnebju, ali s semeni, ki jih pustimo, da vzklijejo v domačem okolju, lahko pa se rastlina razširi sama, brez zunanjega vmešavanja. Cvetoče 20-30 cm dolge vejice (Absinthii herba) se nabira julija ali avgusta. Suši se na prostem v senci ali v zaprtih prostorih pri 40 °C. Najkakovostnejši del droge sta list in cvet, ki imata grenak okus.