Zeliščar logo

Zeliščna kmetija pod Hrelenom

Komarček - koromač

Znanstveno ime: foeniculum vulgare

Komarček zdravi krče v prebavilih, zmanjšuje napenjanje, zavira kašelj in povečuje nastajanje materinega mleka.

Opis:

Koromač je dvoletnica, včasih tudi trajnica. Ima mesnato korenino in do 2 m visoko steblo, ravno, drobno črtasto. Ima nitaste liste z blanširanimi peclji. Rumeni cvetovi rastejo v bogatih rozetah. Plod je podolgovat rumeno-siv z dvema lupinama. Ima značilen vonj in okus.

Zdravilne lastnosti:
 

Semena se uporabljajo proti napenjanju, za izboljšanje prebave, proti želodčnim in črevesnim krčem. Koromač izboljša proizvodnjo prebavnih sokov. Koromač se uporablja tudi v čajih za doječe matere, saj pospešuje nastajanje materinega mleka. Koromač prav tako zavira kašelj in spodbuja izkašljevanje sluzi. Zunanje se koromač uporablja za izpiranje utrujenih in razdraženih oči.

Način uporabe:

Uporabljajo se zdrobljena semena. Dnevni odmerek je do 10 gramov, razdeljen na tri dele. Iz čistega praška in zdrobljenih semen lahko pripravimo poparek, oboje pa lahko dodamo v mešanice. Prah lahko zmešamo tudi v mleko in ga pijemo. V praksi se ena čajna žlička zdrobi (v možnarju), prelije s približno 2-3 dl vrele vode in pusti stati 10 minut. Jemlje se 2-3-krat na dan. Tinkturo lahko pripravite tudi iz cele sveže rastline in jo dodate mešanici želodčnih tinktur. Korenina se uporablja za zdravljenje urinarnega trakta, pri ledvičnih kamnih. Za izpiranje oči se uporablja dobro ohlajen čaj iz komarčka in žafranike (ali ognjiča) v razmerju 1 : 1. 

Kontraindikacije: Komarček nima kontraindikacij in se uporablja tudi v čajih za majhne otroke in doječe matere. Vendar ga ne smemo jemati v prevelikih odmerkih, zlasti med nosečnostjo. 

Uporaba v kozmetiki: Čaj iz komarčka se uporablja kot losjon za mastno kožo. Uporablja se tudi kot sestavina losjonov za umivanje las. Iz koromača izolirana eterična olja se dodajajo zobnim pastam, ustnim vodicam, milom in vodicam po britju.

Uporaba v kuhinji: Korenine so nekoč kuhali kot zelenjavo. Posušena stebla se uporabljajo v provansalski kuhinji. Mehki listi in vršički se uporabljajo za aromatiziranje solat in jedi. Odlični so za balkanske in grške sire. Uporabljajo se kot sestavina juh, omak in ribjih jedi. Seveda se koromač uporablja tudi v slaščičarstvu in pekarstvu. Njegova aroma je prisotna tudi v različnih likerjih.

Rastišče:

Komarček je stara kulturna rastlina, ki so jo pogosto gojili že v antičnih časih. Pri nas ga gojimo na toplih območjih. Divje rastline je mogoče najti v južni Evropi. V Avstraliji je postal invazivni plevel. Raste povsod, kjer so dolga, suha in topla poletja.

Nabiranje:

Zbiramo predvsem plodove - semena, in sicer do 2-3-krat v sezoni v drugem letu. Zreli plodovi se odrežejo in posušijo tako, da se semena ujamejo. Ko se popolnoma posušijo, jih poberemo in ločimo od ostalih stebel in listov. Semena se nabirajo v drugi polovici poletja, po možnosti zgodaj zjutraj.

Zelene sveže vejice in liste nabiramo čez celo rastno sezono.

Gojenje:

Semena koromača posadimo v vlažno, dovolj apnenčasto zemljo nekje maja ali junija. Koromač potrebuje toplo, sončno mesto, zaščiteno pred vetrom. V času suše dobro zalivajte. Majhne sadike presadite zgodaj. Koromač ne sme rasti preblizu kopra, saj se zelišči medsebojno oprašujeta.

Koromač se dobro razmnožuje s samosetvijo.