Zelišče z učinki na urološki trakt ali prostato.

Opis

Drobnocvetni vrbovec je trajno zelišče, ki doseže višino približno 1 m (v povprečju pa je visoko 30-80 cm). Steblo je pokončno, gosto poraščeno s tankimi dlačicami, zlasti ob vznožju rastline. Listi so nasprotni, kopjasti in rahlo nazobčani, rahlo zaobljeni, dolgi od 5 do 10 cm. Cvetovi so majhni, rdečkaste barve, bledo rožnati do skoraj beli, 6-8 mm široki, s 4 cvetnimi lističi, 8 prašniki in 4 luskastimi brazdami. Cveti od junija do avgusta. Dvospolni cvetovi vrbovca se oprašujejo sami ali pa jih oprašujejo žuželke. Plod vrbovca je približno 8 cm dolg strok z zelo majhnimi (približno 1 mm) črnimi semeni s tankimi belimi nitkami (dlačicami), s katerimi se lahko premika po zraku.

Izvor in razširjenost

Drobnocvetni vrbovec najdemo predvsem v Evropi, vključno z Združenim kraljestvom, in od osrednje Švedske do severne Afrike, zahodne Azije do Indije ter Severne Amerike do severnih predelov Kanade in Aljaske. Prosto rastočega najdemo na gorah do povprečne nadmorske višine 1400 m, zabeležili pa so jo tudi na nadmorski višini 2500 m, na gozdnih poteh, ob potokih in prosto med sadjem, včasih kot plevelno rastlino. Rad ima senčna rastišča z dovolj vlage. Najraje ima močvirja, barja, mokrišča, vlažne travnike in pobočja gozdov, gozdne pasove in nasipe. Uspeva tudi na kamnitih tleh z visoko vsebnostjo dušika. Na Slovenskem se pojavlja skoraj povsod.

Uporaba

V ljudski medicini ima drobnocvetni vrbovec nedvomno pomembno vlogo. Uporablja se samostojno ali v kombinaciji z drugimi rastlinskimi pripravki s podobnim terapevtskim učinkom. Aktivne snovi vrbovca ugodno vplivajo na prostato, kar je bilo potrjeno v laboratorijskih študijah v primeru koncentrirane in prečiščene raztopine, nanesene neposredno na prizadeto tkivo. V ljudskem zdravilstvu naj bi vrbovec odpravljal težave, kot so boleče uriniranje, pogoste potrebe po uriniranju, manjše uhajanje urina. Ljudski zdravilci posegajo po drobnocvetnem vrbovcu pri boleznih ledvic, vnetju mehurja in različnih boleznih prostate, zlasti zaradi njegovega zaščitnega delovanja pri benigni hiperplaziji prostate (povečanju prostate). Pri vnetjih urološkega trakta se priporočajo spodaj omenjene kombinacije; najpogostejše zeliščne mešanice vsebujejo brusnico, zlato rozgo, ptičjo dresen, bolhač, preslico ali brezo.

Aktivne snovi vrbovca v močnih koncentracijah delujejo protivnetno na nekatere seve bakterij, kar kaže na njegov "olajševalni učinek" pri vnetju sečil. Aktivne snovi vrbovca imajo antioksidativni učinek. Ljudska medicina priporoča vrbovec pri čiščenju krvi, zdravilci ga izberejo kot primeren dodatek pri prehranskih ukrepih ali za splošno čiščenje telesa (na primer spomladi). Aktivne snovi v ustreznem odmerku pomagajo blažiti simptome menopavze pri ženskah (nihanje razpoloženja ali občutki vročine/hladu).

Zunanje se odvarek vrbovca uporablja za pospeševanje celjenja mokrih in suhih, ne globokih ran. Vrbovec naj bi pospešil proces celjenja. V ljudskem zdravilstvu beremo, da je vrbovec primeren za lajšanje težav s prebavili, krvavitev iz danke, menstrualnih težav, poškodb ustne sluznice.

Aktivne sestavine

Drobnocvetni vrbovec ima številne aktivne snovi, med katerimi so najpomembnejši flavonoidi kaempferol, kvercetin, miricetin, lektini, sitosteroli, ki imajo blage protivnetne, antiedematozne in delno zdravilne učinke na krvne žile in sluznice.

Tradicionalna uporaba

Klasični sodobni zeliščarji priporočajo približno 1 zvrhano čajno žličko (približno 5 g) posušenega zelišča, ki ga lahko samo poparimo v 250 ml vrele vode, poparimo in takoj popijemo. Stare kronike opisujejo pitje ene skodelice hladnega pripravka dvakrat na dan, ki se pripravi tako, da se ščepec cvetov zmeša z dvema skodelicama vroče vode, v kateri se mešanica pusti stati 10 minut.

Drug vir opisuje pripravo pripravka tako, da se 200 ml hladne vode prelije s približno 5 do 10 g posušene droge, ki se kuha na nizki temperaturi približno 15 minut, korenina še dlje, nato pa se nastala raztopina pusti stati. Literatura se seveda strinja glede dela rastline in dejstva, da je treba čaj piti dlje časa, največ dvakrat na dan in po možnosti vedno na prazen želodec.

Gojenje

Domača pridelava iz semen je le redko težavna. Neposredno setev ali presajanje sadik se običajno opravi maja. Za optimalno rast vrbovca je primernejše vlažno rastišče, tla pa morajo biti precej ilovnata in težka. Listje je treba pobirati pred cvetenjem ali med njim med junijem in septembrom. Semena lahko enostavno vzgojite doma. Pri nabiranju se je priporočljivo osredotočiti le na zgornji del cvetnih glavic, da lahko rastlina še naprej raste, uspeva in proizvaja semena. Če rastlino porežemo na sredini (lahko jo porežemo celo, steblo, liste ali cvetove), se na rastlini pojavijo stranski poganjki. Če koreninski sistem ostane nepoškodovan, lahko naslednje leto ponovno zraste.