Viola zdravi, krepi in pomirja
Poleg nežnega, skoraj eteričnega videza in prijetnega vonja se vijolica ponaša tudi z zdravilnimi močmi. V tem primeru velja, da močnejši ko je vonj in bolj vijolični ko so cvetovi, bolj zdravilna je rastlina. Njenih učinkov so se zavedala že starodavna ljudstva. Grki so jo uporabljali pri glavobolih, nespečnosti in omotici. Rimljani so korenino uporabljali pri boleznih protina, Kelti pa so cvetove mešali v kozje mleko in se v njem kopali, da bi postali lepši.
V naravi je sestavni del listnatih gozdov in grmišč, najdemo jo tudi ob cestah, v parkih, sadovnjakih in v bližini naselij. Prvotno so jo našli v južni in jugozahodni Evropi, severni Afriki in na Kavkazu, od koder se je razširila v druge dele Evrope, pa tudi na Kitajsko, v Severno Ameriko in Novo Zelandijo. Najraje ima toplejša območja, zato je v hladnejših regijah redkejša.
Vijolica vsebuje zelo pomembno salicilno kislino, ki je aktivna sestavina acilpirina. Zaradi tega ima zelišče protirevmatične učinke. Poleg tega korenina in v manjši meri steblo vsebujeta saponine, sluzi, flavonske glikozide, alkaloid violin, dišeča eterična olja. Listi so bogati tudi z vitaminoma A in C ter mineralnimi solmi.
Deluje kot naravni antioksidant, je učinkovit pri fiziološkem okrevanju po psihofizičnem stresu, podpira zdravje sklepov.
Pospešuje izkašljevanje in raztaplja gnoj, pomirja in preprečuje kašelj, pomirja dihalne organe in pomaga pri hripavosti, ima diuretični učinek, lajša glavobole, pospešuje celjenje ran, ima razstrupljevalne učinke, pomaga pri zdravljenju kožnih bolezni, ugodno deluje pri protinu, revmatizmu in vnetju mišic.
Viola je ena od trajnic, ki nima stebla. Listi zrastejo neposredno iz korenike in so visoki do 10 cm. Vijolico prepoznamo po širokih, zaobljenih listih in pretežno vijoličnih, redko belih cvetovih.
Aktivne snovi vsebuje zlasti korenina. Idealen čas za nabiranje je v jesenskih mesecih, septembra in oktobra.
Eterična olja, ki jih vsebuje zelišče, se uporabljajo tudi v parfumeriji.
Rimljani so z vijolicami podaljševali alkoholno opojnost, zato so pogosto nosili venček iz vijolic.
Skupaj z vonjem sivke velja za močan afrodiziak.
Ob prevelikem uživanju lahko viola povzroči slabost in bruhanje.