Botanični opis 

Zelo široko razvejano trajno drevo ali grm, ki lahko zraste do 8 m v višino. Površina debla in vej je sprva gladka in siva (skoraj gola), postopoma postane rahlo dlakava do kosmata, ki nato postane grobo siva. Bezgovi listi so dolgi do 8 cm in široki do 3 cm. So kopjasti, rahlo ovalni do jajčasti, z drobno nazobčanim robom. Rastlina ima socvetje v obliki češlje, ki ima 15-30 cm v premeru. Cvetovi so dvospolni. Cveti od konca maja do julija. Plod je črno vijolična jagoda, velika do 8 mm. Je pomembna hrana za ptice, ki se hranijo s plodovi.

Izvor in razširjenost

Bezeg je razširjen skoraj po vsem svetu. V Evropi je le nekaj lokacij, kjer nima primernih pogojev za preživetje, in sicer deli Skandinavije, večji del Rusije in Kavkaza. Njegovo območje je razširjeno od Črnega morja, Male Azije, Armenije, Irana do Srednje Azije. Umetno se je razširila v druge dele sveta. Na Slovenskem je, razen na gorskih območjih, precej razširjen.

Najdemo ga na vlažnih mestih (gozdne jase niso izjema), pa tudi na kamnitih mestih. Druga mesta, kjer ga lahko najdemo so soteske, obcestni pasovi, na podeželju je pogost ob hišah, ograjah in na vrtovih.  Zaradi ptic, ki se prehranjujejo s črnim bezgom, so njegova rastišča razširjena.

Uporaba

Črni bezeg se uporablja pri številnih terapevtskih namenih in v živilski industriji. V živilski industriji se uporabljajo predvsem jagode črnega bezga. Sok je zelo bogate, intenzivne temno rdeče barve. Stisnjen sok se pogosto uporablja kot barvilo za živila. Značilno temno rdečo barvo dajejo antociani. Te snovi so na primer tudi v borovnicah ali črni brusnici in so znane kot močni antioksidanti. Črni bezeg ima pomembno vlogo v industriji alkoholnih. Iz bezgovih cvetov lahko pripravimo tudi sok, ki ga fermentiramo in iz njega naredimo osvežilen napoj. Cvetovi se uporabljajo tudi v domačih kuharskih knjigah za pripravo sirupov. Posušeni cvetovi so primerni za pripravo čaja.

Uporabni so vsi deli rastline in večina farmacevtskih podjetij, ki se ukvarjajo z zeliščnimi izdelki, jih kupuje v razsutem stanju za pripravo čajev in drugih mešanic. V ljudskem zdravilstvu se cvetovi, listi, jagode in lubje namerno nabirajo med junijem in julijem, jagode pa nekoliko pozneje. V preteklosti so ga uporabljali skoraj za vse, od lajšanja zobobolov do sončnih opeklin (mlade liste so zmešali z ječmenovo moko in naredili pasto, ki so jo nanesli na prizadeta mesta, da bi ublažili opekline ali bolečine pri ugrizu). Prah iz zdrobljenih suhih listov so uporabljali za ustavitev krvavitve iz nosu.

Poparek cvetov je rahlo diuretičen, zato ga je treba veliko piti. Prispeval naj bi k manjšemu znižanju visokega krvnega tlaka. Vsebina bezgovih cvetov raztaplja sluz in pomaga pri izkašljevanju (izkašljevalni učinek). Prevretek zmanjšuje nastajanje znoja (skupaj z brezo ali kamilico sta odlična kombinacija pri prekomernem potenju.
 

Nezreli bezeg je zmerno strupen, zato nikakor ni primeren za uživanje. Temno rdeče ali temno modre jagode lahko jeste, ko so popolnoma zrele. Zeleni deli rastline niso primerni za notranje uživanje (so tudi rahlo strupeni), saj vsebujejo cianogene glikozide.

Tradicionalno so ga kot zdravilno rastlino uporabljale številne kulture in ljudstva v velikem delu sveta. Izvlečki iz listov, cvetov, plodov ali korenin se uporabljajo pri zdravljenju vnetnih bolezni bronhijev, kašlja in vnetij zgornjih dihalnih poti, tudi pri vročinskih stanjih. Aktivne snovi, ki jih vsebuje bezeg, naj bi prispevale k izboljšanju splošnega stanja bolnika med gripo ali vročinsko boleznijo. Bolniki so si po infekcijski bolezni v primerjavi s placebom bolje in hitreje opomogli.

V vzhodni Evropi se izvlečki bezga prodajajo in priporočajo kot odlična zdravila za zamašen nos, ki pomagajo pri izkašljevanju sluzi in blažijo suh, dražeč kašelj. V ljudski medicini se ta indikacija pogosto pojavlja in priporoča  (na primer v Ukrajini).

V avstrijski ljudski medicini se plodovi in cvetovi črnega bezga tradicionalno uporabljajo v obliki čaja, želeja, sirupa, soka, poparka (cvetovi samo kot čaj ali sirup) za zdravljenje bolezni dihal, vključno s kašljem, vnetji in nalezljivimi boleznimi. Bezeg se uporablja tudi v ustih, kjer ima zdravilne (protivnetne) učinke.

Učinkuje tudi pri prebavnih motnjah (napihnjenost, prebavne motnje, slabost, počasna prebava, nezadostno delovanje žolčnika ...), izpuščajem, prehladom in gripi. V Nemčiji, kjer se prav tako pogosto uporablja, ga priporočajo za enake indikacije kot v Avstriji. 

Nekatere snovi v cvetovih imajo blag odvajalni učinek. Snovi v celotni rastlini, če so namenjene le zunanji uporabi, imajo blag učinek proti glivičnim okužbam. Nekateri viri omenjajo možnost uporabe bezgovega soka za zmanjševanje migrene in živčnih bolezni (blažil naj bi predvsem trigeminski živec).

Aktivne sestavine

Pomembne sestavine so glikozidne narave. V cvetovih so pogosti glikozidi sambunigrin in rutin, bioflavonoidi, holin, eterična olja, tanin, antocianini (barvila z antioksidativnim delovanjem), mucilaginske (tj. nabrekljive) snovi in maščobne kisline. Sadeži vsebujejo podobne snovi po kakovosti in količini, vendar so v njih tudi karoteni ter vitamini B in C.

Tradicionalna uporaba

Bezeg cveti junija in julija, plodovi pa dozorijo pozno jeseni. Če cvetovi močno dišijo, jih lahko naberemo v suhem vremenu (po možnosti preden se popolnoma razvijejo), posušimo (čim prej), zalijemo z vrelo vodo in uživamo kot čaj. Hraniti jih je treba na suhem in hladnem. Takšen čaj lahko pripravite iz 5 gramov posušenih cvetov, ki jih prelijete s 500 ml vode, lužite 15 minut. Prevelik odmerek ali prepogosto srkanje ima lahko blag odvajalni učinek. Zmešan s kamilicami, baldrijanom in kisom so ga v preteklosti uporabljali za zdravljenje vnetih ran ali poškodb, ki so jih mazali na 2-4 ure.

Posušene jagode je priporočljivo popariti v vreli vodi.1 žličko (lužimo10min) pijemo 1-2-krat na dan.

Gojenje 

Bezeg se zdaj ne goji le v terapevtske namene, temveč tudi kot okrasna lesnata rastlina. Okrasne sorte bezga so lahko pritlikave, previsne, z različno obarvanimi listi, polnocvetne ali z različno obarvanimi plodovi, odvisno od načina vzgoje in splošnega rezultata, ki ga želi vrtnar doseči. Za pravilno rast in kakovosten razvoj bezga so potrebna humozna tla, bogata z dušikom. Bezeg potrebuje vlažna tla in polsenčno lego.

 Lahko ga gojimo v nasadu, vendar potrebuje nego in ustrezno pozornost.